Ravnokar sem končal branje knjige Strahovlada in moram reči, da, ko se knjigo začel brati in ko sem jo končal, sem svoje mnenje spremenil o glavni tematiki knjige. Zgodba se začne tipično Crichtonovso, z navidez nepovezanimi dogodki, ki se na koncu povežejo v celoto. Ko se zgodba začne povezovati, sledimo odvetniku Petru Evansu, zaposlenemu v odvetniški pisarni, ki na veliko podpira okoljevarstvene skupine.

Peter je zavesten okoljevarstvenik, vozi hibridni avto, reciklira smeti in nasploh podpira čisti način življenja. Po smrti njegovega šefa George Mortona, se pa zaplete v dogodke, ki mu temeljito spremenijo način življenja.

V knjigi nam pisatelj, da močne dokaze, da globalno segrevanje ne obstaja, oziroma, da ljudje nimamo dovolj vpliva na spremembo zemljinega ozračja. Med platnicami boste našlo polno diagramov, ki prikazuje temperature, ravni ogljikovega dioksida vse to pa podpre z viri, ki so navedeni na spodnji polovici strani.

Pokaže nam tudi krutost narave in prvobitnih prebivalcev, ter nam razloži hinavščino bogatejših držav, ki pravijo, da se, recimo Afrika, ne sme preveč razviti, saj bodo tako še več osnaževali. Medtem pa bodo lahko ostali lačni.

Moram reči, da mi je to korenito spremenilo mišljenje glede vsega tega. Michael me je s to knjigo izredno spremenil, tako, da sem zdaj bolj skeptičen, ko nekdo reče, da se gladina morja dviga ali pa da se ledeniki topijo. Če mi ne verjamete preberite. Na koncu to še vedno ne pomeni, da ne smemo osnaževati, ne. Pomeni, samo, da je treba razmišljati s svojo glavo in se pozanimati o stvareh.

Priporočeno branje od knjig Micahaela Crichtona:

• Časovna Linija (Timeline)
• Sfera (Sphere)
• Naslednji gen (Next)
• The Andromeda Strain